S strani naše Nacionalne agencije Movit je bila Osnovna šola Prestranek prepoznana kot organizacija, ki se pri delu trudi povezovati sektor formalnega izobraževanja ter sektor neformalnega učenja in mladinskega dela. Tako smo postali del osemčlanske delegacije iz Slovenije za udeležbo na dogodku New power in Youth v Yūrmali (Latvija), ki se je odvijal v zadnjem tednu novembra.
V delegaciji smo bili skupaj s predstavniki obeh nacionalnih agencij Movit in Cmepius ter organizacij: Zavod Za in Proti, Zavod Voluntariat, Kulturno izobraževano društvo PINA in Višje strokovne šole Novo mesto.
Dogodek je gostila latvijska nacionalna agencija za Erasmus+ in Evropsko solidarnostno enoto in je del projekta v okviru strateškega partnerstva med desetimi nacionalnimi agencijami za Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote ter treh Salto centrov (podporni centri, ki so del evropskega programa za mlade). Poleg Slovenije in že omenjene Latvije so bile prisotne še delegacije iz Estonije, Finske, Velike Britanije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Albanije, Romunije in Srbije.
Glavni cilj dogodka je spodbujati udeležbo mladih v demokratičnem življenju, združujoč izkušnje strokovnjakov iz neformalnega in formalnega sektorja izobraževanja ter podpirajoč mlade pri vključevanju v demokratično življenje na lokalni in mednarodni ravni.
Na dogodku smo prišli do naslednjih zaključkov:
- Ključnega pomena je prepoznati dobrobiti za sodelovanje med deležniki formalnega in neformalnega poučevanja.
- Poudarek je na potrebi vključevanja metod neformalnega izobraževanja že v univerzitetne pedagoške programe, da bi pripravili mlade pedagoge na raznolike načine poučevanja.
- V formalnem sektorju izobraževanja imamo preveč pravil, prenatrpane učne načrte in tako posledično manj oz. premalo prostora za več sodelovanja z inštitucijami neformalnega izobraževanja, nekaj več prostora se pojavi višje v vertikali izobraževanja in sicer v srednji šoli ter na univerzi.
V Estoniji npr. imajo natančno določenih 70 % učnega načrta (druga stopnja izobraževanja – pri nas primerljivo s srednjo šolo), 30 % pa ga dopolnijo sami s podpornimi vsebinami ali pa zgolj z drugačnimi metodami poučevanja, večkrat tudi s podporo pouka s strani organizacij, ki izvajajo neformalno poučevanje.
- V kurikulumu oz. učnem načrtu bi moral biti čas, ki ne bi bil namenjen zgolj učenju in kvantitativnemu pomnjenju informacij, temveč tudi pridobivanju novih kompetenc, pristopov, izražanj, svobodi razmišljanja …
- Prevladuje enotno mnenje vseh držav udeleženk, da je večkrat bolje delovati po principu »manj je več«, saj opažamo, da je v formalnih izobraževalnih sistemih vidna preobremenjenost vseh akterjev, tako učencev, dijakov in študentov, kot tudi učiteljev in profesorjev.
- Pomembno je spodbujati medsektorsko sodelovanje tudi skozi širše tematike, ne le skozi Domovinsko in državljansko kulturo in etiko v osnovnih šolah ter Aktivnega državljanstva v srednji šoli.
Zaznava se trend, da otroci nimajo dovolj časa v šolskem sistemu za razvoj drugih spretnosti, kar omejuje njihovo ustvarjalnost. Skupaj moramo ponovno premisliti, kaj počnemo in kako delamo stvari, ko delamo z mladimi in kakšen prostor ustvarjamo za delo z njimi, tako v šoli, kot tudi širše v družbi.
Šola bi morala biti varen prostor, kjer bi otroke z lahkoto naučili prevzemati odgovornosti in spoštovanja v prvi vrsti sebe, sovrstnikov in celotnega okolja ter družbe.
Ponosni smo, da smo del partnerstva, kjer sodelujeta vladni in nevladni sektor ter s skupnimi močmi pomagamo mladim pri aktivni vključitvi v družbo. Tako naše otroke okrepimo za ukrepanje in ustvarjanje pozitivnih sprememb v naši družbi.
Udeleženca foruma iz Osnovne šole Prestranek
Goran Uljan in Dragana Kosić Petrović.
